Jezikovni napotki, 2. del

31

Veste, kje je treba zapisati katerega od predlogov s ali z?

Če ste pozabili, lahko še enkrat preberete 11. jezikovni napotek.

......človekom ...........pošto ........občino .......ribo ...........šolo .......cerkvijo.......Tadejem ..........spisom ........fantom.......Mijo ..........življenjem ........avtom.......predlogom ..........zvezo ........hrano.......sošolcem ..........delom .........jokom.......denarjem ..........predsednikom ........lahkoto.......TV ..........Kranjem .........barvo
 

 32

Veste, kje je treba zapisati katerega od predlogov k ali h?

Če ste pozabili, lahko še enkrat preberete 11. jezikovni napotek.

......Meti ............Meti ..........Koči ........družbi......Borisu ..........gori ........frizerju......gradu ..........večerji ........Gorazdu......trgovini .........oknu .........nemščini......gospodu .........časopisu .........knjigi......ljudem ..........kraju ..........učitelju

 

33

Veste, kdaj uporabljamo končno ločilo piko v povedi in kdaj zunaj nje?

PIKA  – skladenjska raba (raba v povedi):

– na koncu enostavčne povedi: Mama kuha kosilo.
– na koncu podredno zložene povedi (ločilo se ravna po glavnem stavku): Ker je sobota, gre Jure na Šmarno goro.
– na koncu priredno zložene povedi: Sobota je, zato gre Jure na Šmarno goro.

          – neskladenjska raba (raba zunaj povedi):

– za okrajšavami: itd., itn., npr., t. i., g., slov., gdč., ga.
– za vrstilnimi števniki: 20. st., 50. leta, 5. V. 2012
– za številkami (na -ič): 1. (prvič), 2. (drugič)
– za zapisovanje ure: 10.45
– kot znak množenja: 25 · 5

 

34

Veste, kdaj pa pike ne pišemo?

– v naslovih: Martin Krpan
– v podpisih: S spoštovanjem,
                                                 Janez

– v glavah dopisov:  OŠ Šentvid
                                   Prušnikova 98
                                   Ljubljana Šentvid
– za naštevanjem v stolpcu:
 To so: Ivan Cankar
             Oton Župančič
             Josip Murn
             Dragotin Kette

– za merskimi enotami: kg, m, ar

– na koncu kemijskih simbolov: O (kisik), S (žveplo)

– v kraticah: RS (Republika Slovenija)

– za glavnimi števniki: od 1945 do 1946

 

35

Veste, kdaj uporabljamo končno ločilo klicaj in kdaj ne?

KLICAJ – skladenjska raba:

– na koncu vzkličnih povedi: Nikar!
– na koncu želelnih povedi: Naj bo tako!
– za pozdravi: Živio!
– v pismih kot nagovor: Draga teta!
– v premem govoru, za dobesednimi navedki: Zakričal je: “Nehaj že s tem!”

              – neskladenjska raba:

– kot opozorilo v povedi ali na koncu (obvezno v oklepaju):
Promož Trubar, pisec prve (!) slovenske knjige, se je rodil na Dolenjskem.

  KLICAJA NI:

– končno ločilo citirane povedi izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim klicajem vzklične povedi: Na tabli je pisalo Ne kadi.

 

 36

Veste, kdaj uporabljamo končno ločilo vprašaj?

VPRAŠAJ – skladenjska raba

– na koncu vprašalne povedi: Ali si jedel? (odločevalna vprašanja, ker je nanje mogoče odgovoriti s členki: da, ne, morda, seveda)
                                                      Kje si bil? (dopolnjevalna vprašanja, ker odgovarjamo s pojasnilom)
– če v poved vrinemo novo samostojno poved, ki jo lahko vključimo z vprašanjem: Že v davnini, kaj sem že hotel povedati? so fantje zalezovali dekleta.
– v premem govoru, če ima dobesedni navedek vprašalni značaj in je pred samim stavkom: "Ali se počasi res daleč pride?” je bil radoveden Miha.

POMNI!

Ločila citirane povedi ne pišemo, postavimo le ločilo necitirane povedi:
 

NECITIRANA POVED: Na tabli je pisalo.
CITIRANA POVED: Kod si hodil in kje si bil?
Na tabli je pisalo Kod si hodil in kje si bil.

                  – neskladenjska raba:
– znotraj povedi kot izraz dvoma o resničnosti: Prešeren se je rodil na (?) Vrbi.
– v povedi kot dopolnilo: Slovenija je (?) država.

 

37

Veste, kje napisati nekončno ločilo vejico v enostavčni povedi?

a) VEJICA ( z njo členimo povedi na smiselne dele)

V ENOSTAVČNI POVEDI – skladenjska raba

– med priredno povezanimi stavčnimi členi: Sonce, morje in mir so name dobro vplivali.
– izpostavek: Tine, ta pa zna!
– dostavek: Bilo je veselo, skoraj razgrajaško.
– povzemanje: Skratka, to je treba znati.
– časovnost in krajevnost: Srečamo se v Ljubljani, 5. maja, ob 17.00, v dvorani.
– v pismih kot nagovor: Spoštovana Ana, obveščamo vas ...

POMNI!
V primerih Srečamo se v nedeljo ob 7. uri ne pišemo vejice.

                                                  – neskladenjska raba

– vejico pišemo za priimkom: Cankar, Ivan
– v decimalnih številih: 3,56; 5,5
– v ločevanju milijonic od tisočic: 12,089.000.00

 VEJICE NI:

– ko ponavljamo izraze, v govoru pa ni premorov: Lepo lepo, sinko! Daj daj, no!
– med enakovrednimi členi, kjer smo izpustili veznik: Dve tri ure je do vrha. (Dve ali tri ure je do vrha.)

 

38

Veste, kje napisati nekončno ločilo vejico v zloženi povedi?
 

 VEJICA V ZLOŽENI POVEDI

* V PODREDJU
– loči glavni in odvisni stavek: Pridi, da se pogovoriva.
– v glavni stavek vrinjeni odvisnik: Knjiga o Sloveniji, ki sem jo kupila, je zanimiva.
– vrinjeni pristavek: Ker je knjiga, tista o Sloveniji, zanimiva, sem jo kupila.
– vrinjeni pristavek in odvisnik: Knjiga, tista o Sloveniji, ki sem jo kupila včeraj, je zanimiva.

* V PRIREDJU
–vejica je v protivnem, vzročnem, sklepalnem ali posledičnem, pojasnjevalnem priredju, ni je pa v vezalnem in ločnem, RAZEN kadar:

– vrinemo polstavek

VEZALNO: Brala je pismo, napisano z lepo pisavo, in solze so ji tekle po licu.
LOČNO: Bral je knjigo, še dišečo po barvi, ali pa je poslušal glasbo.

– vrinemo odvisnik

VEZALNO: Micka pospravlja, ko je doma, in kuha.
LOČNO: Micka ali pospravlja, ko je doma, ali pa kuha.

 
 – vrinemo pristavek

VEZALNO: Pel je pesem, tisto iz otroških let, in bil je vesel.
LOČNO: Ali boš ostal doma, kot oče, ali pa pojdi z njo.